Blog

Vse kar se zgodi med porodom ima vpliv tako na mamico, kot na dojenčka. V članku bom opisala vpliv zdravil (pospeševanje poroda, lajšanje bolečin…), ki jih mamica dobi med porodom predvsem z vidika dojenčka. Namen članka je informiranje in predstavitev malo širšega vidika uporabe zdravil. 

Ne glede na način aplikacije zdravil med porodom, zdravila za pospeševanje poroda in zdravila proti bolečinam vplivajo tudi na dojenčka.

Cilj sredstev proti bolečinam med porodom je sproducirati maksimalno dober občutek v centrih za bolečino, ki se nahajajo znotraj možganov. Sprostitev bolečine se zgodi zelo hitro, prav tako hitro pa zdravila preidejo skozi placento (nekaj sekund do nekaj minut, odvisno od zdravila). Sestava tovrstnih zdravil je narejena tako, da so izredno hitro topna, posledično pa zato tudi možgani dojenčka zelo hitro to vsrkajo, kar vpliva na centralni živčni sistem. Živci za senzoriko oz zaznavanje postanejo otopeli, tako pri mamici kot pri dojenčku, kar ima po porodu vpliv na sesanje, dihanje…posledično se jih označuje kot zaspančke, ki težko zagrabijo dojko, se obdrzijo na njej in efektivno sesajo, kar pripelje lahko do težav s hidracijo in težave z naraščanjem teže.

Anestezija in analgezija

Anestezija pripomore k temu, da se naši fizični občutki otopijo, naša zavest pa se zamegli. Oboje onemogoči mamici in dojenčku, da bi bila prisotna v trenutku. Rojevanje je proces, kjer se rojevata mama in dojenček, hkrati pa se skupaj z njima rojeva povezava med njima, ki pa je v primeru prejete anestezije ali analgezije motena. Dojenček ima lahko občutek, da je mama izginila, hkrati pa je dojenček fizično preobremenjen z učinki zdravil. Tako proces rojevanja, kot povezovanja po porodu sta povezana z interakcijo hormonov in energije, ki steče naravno v kolikor to ni prekinjeno z zdravili. V kolikor je čas po porodu prekinjen to lahko vodi v razno razne težave pri dojenčku, kot tudi do poporodne depresije pri mami. Ta zgodnja izkušnja za dojenčka lahko prinese težave zanj kasneje v odnosih, težko zaupajo v intimnih odnosih, kajti prva izkušnja zanj je bila da tam ni nikogar zanj.

Anestetični šok

Anestetik je za telo dojenčka tujek. Dojenčki izkusijo anestezijo ali analgezijo kot tujo substanco, ki jih napade preko popkovine. To lahko občutijo kot napad oz šok. Zaradi anestetika lahko pride do krajše izgube zavesti kar je gledano iz psihološkega vidika za novorojenčka zastrašujoče. V dani situaciji je dojenček v vsakem primeru pod velikim stresom in pritiskom, anestetik pa mu lahko prida še občutek »tako nevarno je, da bom umrl«. V kolikor so starši v zgodnji nosečnosti načrtovali splav ali pa so celo poskušali prekiniti zanositev (recimo z jutranjo tabletko) se pri stiku z anestetikom pojavi občutek, da se ga starši hočejo znebiti.

Presežek anestetika pri dojenčku lahko spodbudi občutek izgube moči in zavesti. Poleg tega se lahko pojavi zmedenost in dezorientacija. V kolikor se lahko dojenček rojeva skozi celoten porodni proces pod svojimi pogoji iz lastne moči, mu to daje občutek samozavesti in zmage, anestetik pa mu to moč odvzame. Lahko se pojavi občutek: »to bi zmogel sam, vendar nihče okrog mene tega ni prepoznal in me podprl«. To izkušnjo lahko dojenček zaznava kot napad na integriteto. Anestetični šok se lahko kasneje v življenju pri posamezniku pokaže tako, da ima posameznik slab občutek za postavljanje meja in da se hitro počuti napadeno. Tak posameznik se brani tako, da želi imeti čimveč kontrole, tako nad potekom dogodkov kot tudi nad ljudmi. Obdobja prehodov in stresna obodbja so zaradi anestetičnega šoka še poseben izziv, še posebej je lahko tendenca, da v takšnih obdobjih »padamo ven« (recimo otrok, ko vstopi v vrtec in ima velike izzive pri sprejemanju novega okolja, ljudi, pravil itd.).

• Nagnenje k odvisnosti in zlorabi substanc; anestetik v povezavi s pritiskom in stresom lahko na nas psihično in fizično pusti odtis, ki povzroča nagnenje k temu da se v življenju želimo zanesti na razne substance – alkohol, marihuana, opiati, uspavalne tablete, saj tovrstne substance pomagajo, da nas odnese. V kolikor pa je bil porod sprožen, torej da smo bili rojeni pod vplivom zdravil za sprožanje poroda, pa je nagnenje k substancam, ki nas »dvignejo« – kava, ekstazi, amfetamini.
• Potlačenje telesne občutljivosti/čutenja; funkcija anestezije je blokirati fizične čute, tudi ko se telo fizično očisti anestetika ostane energijski odtis le-tega (preko telesnih tekočin). Ta energijski odtis lahko zmanjša našo spsoobnost čutenja naših notranjih občutij in čustev. V takšnem stanju recimo težko čutimo nivo bolečine, temperature ali utrujenosti pravi čas, temveč to ugotovimo šele takrat ko smo že čez rob zmogljivosti.
• Izzivi pri zaključevanju začetih del; zaradi anestetičnega šoka, ki je povzročil izgubo moči in težave pri tem da bi se lahko skoncentrirali lahko privede do tega da odrastemo s pomanjaknjem samozaupanja, da smo zmožni zaključiti nek projekt. Faza poroda v kateri je bil mami dan anestetik nam lahko pogosto pokaže kako v življenju funkcioniramo, ko je potrebno začeti in končati nek projekt. Recimo, če je bil anestetik dan v samem začetku porodnega procesa, potem bomo s težavo začeli projekt, v kolikor je bil dan proti koncu, bomo morda s težavo zaključili projekt. To se lahko kaže tako pri fizičnih dejavnostih, kot je kolesarjenje ali tek, ali recimo pri mentalnih stvareh kot je branje knjige, šolanje oz v službi.
• Paranoične fantazije; anestetik lahko da občutek, da nas kontrolira nekdo od zunaj oz s strani zunanje sile. Meje posameznika so šibke in zlahka prekoračene. To pride velikokrat do izraza na terapijah/psihoterapijah z odraslimi, ko imajo odrasli naenkrat občutek, da jim terapevt želi nekaj narediti. Te moteče misli lahko pridejo na plan v odnosih z drugimi, kar vodi v zmedo in nesporazume, kajti posameznik vsako podporo, ki jo bližnji želi nuditi, razume kot kontroliranje oz odvzemanje moči.

Indukcija oz pospeševanje poroda

Zdravila za pospeševanje poroda stimulirajo popadke, zaradi česar so bolj pogosti, posledično pa tudi bolj močni in bolj boleči kot naravni popadki. Dojenčki velikokrat doživijo šok zaradi momentalne spremembe in zaradi tega čutijo, da izgubljajo nadzor. Z umetnimi popadki lahko pride do odtisa, ki dojenčku sporoča da se ga mama želi znebiti, ga izločiti čimprej. Ta občutek je lahko še posebej močan, v kolikor je bila tekom začetka nosečnosti prisotna misel na splav. Zdravila za pospeševanje pustijo popolnoma drugačen odtis na dojenčku, kot protibolečinska sredstva. Sredstva za pospeševanje  lahko povročijo veliko željo oz potrebo po adrenalinu (na žalost je pa tudi možnost anestetičnega šoka v primeru pospeševanja poroda večja, kajti bolečino umetnih popadkov je zelo težko prenesti, kajti naši hormoni s tem ne sodelujejo).